Kako je vojna proti mehiškim kartelom ustvarila še več nasilja

Smrt vodje enega najmočnejših mehiških mamilarskih kartelov, Nemesia Oseguere Cervantesa, znanega kot El Mencho, je 22. februarja znova opozorila na obseg in trdovratnost nasilja, povezanega z drogami v Mehiki. Operacija mehiških varnostnih sil, v kateri je bil ubit vodja kartela Nova generacija Jalisca (CJNG), je takrat sprožila val povračilnih napadov v več zveznih državah.

Vojaška operacija je tako znova pokazala, kako težko je prekiniti začarani krog nasilja, ki Mehiko zaznamuje že desetletja. V zadnjih 20 letih je bilo namreč v državi ubitih več kot 400.000 ljudi, še približno 100.000 pa jih velja za pogrešane, navaja Le Monde.

Predsednica Claudia Sheinbaum, ki je položaj prevzela oktobra 2024, je v boju proti kartelom ubrala drugačen pristop kot njen predhodnik Andras Manuel Lapez Obrador. Njegova politika "abrazos, no balazos" ("objemi, ne naboji", op. a.) se je ob soočenju z vse bolj nasilnimi in organiziranimi skupinami izkazala za omejeno, navaja Le Monde. Sheinbaum je zato okrepila neposredno delovanje države, in sicer z večjo vlogo vojske in pogostejšimi operacijami, pri čemer je smrt El Mencha za zdaj najodmevnejši rezultat.

Na spremembo pristopa po poročanju medijev vpliva tudi pritisk Združenih držav Amerike, ki od Mehike zahtevajo odločnejše ukrepanje proti trgovini z drogami, zlasti zaradi širjenja fentanila. ZDA so v času drugega mandata predsednika Donalda Trumpa narkokartele razglasile tudi za teroristične organizacije.

Čeprav mehiške oblasti poudarjajo, da operacija dokazuje njihovo uspešnost boja proti kartelom, naj bi bil El Mencho po poročanju medijev lociran tudi s pomočjo ameriških obveščevalnih podatkov. Takšno sodelovanje se je sicer občasno izkazalo za učinkovito, vendar nedavna zgodovina kaže, da odstranitev vodje kartela še ne pomeni konca nasilja.

Fragmentacija kartelov in porast nasilja

Desetletja so v Mehiki prevladovale tri velike kriminalne organizacije, in sicer kartel Milenio, kartel Sinaloa in kartel Golfo, navaja portal The Conversation. Njihova prevlada se je začela krhati v osemdesetih letih, ko je mehiška vlada pod pritiskom ZDA okrepila pregon organiziranega kriminala, tudi po odmevnem umoru agenta ameriške agencije za boj proti mamilom (DEA) Enriqueja Camarene leta 1985.

Kot pojasnjuje dr. Maja Garb s katedre za obramboslovje na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, se je boj proti kartelom dodatno zaostril leta 2006, ko je predsednik Felipe Calderon v operacije vključil vojsko in začel oborožen spopad proti trgovini z drogami.

A prav takšna tako imenovana kingpin strategija, usmerjena v odstranjevanje vodilnih članov kartelov, pogosto vodi v njihovo razdrobljenost, dodaja Garb.

To potrjujejo tudi pretekli primeri. Leta 2010 se je skupina nekdanjih pripadnikov specialnih enot odcepila od kartela Golfo in ustanovila Los Zetas. Podobno se je po aretacijah voditeljev razcepil tudi kartel Sinaloa na frakciji Los Chapitos in Los Mayos, kar je kartelu CJNG omogočilo vzpon med najmočnejše akterje v državi.

Oborožena vojna proti trgovini z drogami pa ni prinesla le večjega števila kriminalnih združb, pred leti naj bi jih bilo po nekaterih podatkih okoli 150, temveč tudi porast nasilja. Medtem ko je v devetdesetih letih in na začetku tega tisočletja nasilje upadalo, se je po letu 2006 število umorov povečalo z okoli 10.000 na več kot 30.000 na leto, navaja The Conversation.

"Karteli niso organizirani tako, da bi z odstranitvijo vodje razpadli," pojasnjuje Garb. "Pogosto se začnejo notranji boji za prevlado, kar vodi v dodatno nasilje." Razdrobljenost kartelov hkrati pomeni tudi več tarč za varnostne sile, kar še dodatno otežuje boj proti organiziranemu kriminalu. Kot dodaja Garb, je sicer odstranitev vodje v politiki zelo odmevno, če se lahko pohvališ z dosežkom, a se "kingpin strategija" dolgoročno ni izkazala za najuspešnejšo.

Ob tem nova vlada poskuša nasloviti tudi širše družbene vzroke. Po besedah Garb predsednica Sheinbaum poleg varnostnih ukrepov uvaja tudi socialno-ekonomske ukrepe, kot je več delovnih mest in zaposlovanje mladih, s katerimi želi zmanjšati odvisnost prebivalstva od kartelov. A opozarja, da takšni ukrepi sami po sebi niso dovolj, saj dokler bo povpraševanje po drogah, bodo karteli ostali prisotni. Od njihove dejavnosti naj bi bilo po nekaterih podatkih odvisnih več kot tri milijone ljudi, dodaja Garb.

"Železna reka" iz ZDA v Mehiko

Nasilje, ki ga izvajajo karteli, pa je v veliki meri omogočeno z orožjem, ki se tihotapi v Mehiko, je opozorila Garb. Tamkajšnji minister za varnost Omar Harfuch je na nedavni novinarski konferenci dejal, da približno 80 odstotkov orožja, ki ga zasežejo mehiške oblasti, izvira iz ZDA.

Kot poroča New York Times, mehiške oblasti ocenjujejo, da se vsako leto iz ZDA v Mehiko pretihotapi do 500.000 kosov orožja. Christopher Demlein, nekdanji agent ameriškega urada za alkohol, tobak, strelno orožje in eksplozive (ATF), pa meni, da bi ta številka lahko dosegala celo milijon kosov orožja letno.

Karteli so tako vse bolje oboroženi, med drugim uporabljajo metalce granat, mitraljeze in jurišne puške. "Če bi jim bilo težje priti do takšnega orožja, bi bil to povsem drugačen boj," je dejal Harfuch.

Medtem ko ima Mehika strogo zakonodajo o orožju in le dve nadzorovani prodajni mesti, je dostop do orožja v ZDA bistveno lažji.

"Ohlapna zakonodaja o orožju v naši državi je ustvarila smrtonosen začaran krog trgovine z orožjem, prepleten z nasiljem in kaosom," je lani ob predstavitvi zakona za zajezitev tihotapljenja dejal demokratski senator Dick Durbin, navaja Guardian. "Naši zakoni in prakse orožarske industrije poganjajo tako imenovano železno reko trgovine z orožjem, ki oskrbuje mehiške narkokartele."

Po ocenah velik del orožja prihaja od neodvisnih prodajalcev v obmejnih zveznih državah, kot so Teksas, Arizona in Kalifornija, in sicer kar 83 odstotkov. Tihotapljenje pogosto poteka postopoma, prek več posameznikov, kar otežuje nadzor.

Analitiki opozarjajo, da težava ni le na meji, temveč predvsem v Washingtonu, kjer vpliv orožarskega lobija omejuje spremembe zakonodaje. "Seveda mora Mehika storiti več, da prepreči vnos tega orožja na svoje ozemlje," je po poročanju Guardiana dejal nekdanji mehiški veleposlanik v ZDA Arturo Sarukhan. Toda v jedru problema so vrzeli v ameriškem sistemu prodaje orožja, na sejmih in v trgovinah, ki omogočajo posredniške nakupe in nato nezakonit prenos čez mejo, dodaja Sarukham.

A kljub temu se zdi, da Trumpova administracija krepi prizadevanja za zaustavitev toka orožja v Mehiko. ATF je februarja sporočil, da je od januarja lani zasegel 4.359 kosov orožja in 648.975 nabojev, "namenjenih za Mehiko". Toda tudi po najbolj konservativnih ocenah to pomeni, da so ameriške oblasti prestregle le približno 3 odstotke orožja, ki prečka mejo.

"To je zanemarljiv delež," je za Guardian dejala Ieva Jusionyte, profesorica na Univerzi Brown. "Tehnologije se razvijajo, tako načini skrivanja orožja v vozilih kot tudi čitalniki za njihovo odkrivanje, vendar gre za igro mačke in miši, ki je v škodo oblastem, saj je tihotapljenje orožja v Mehiko izjemno dobičkonosno."